Rogaška Slatina Dobro počutje, sprostitev in zdravje iz izvira

Spomenik
 

Sakralne znamenitosti


Župnijska cerkev Sv. Križ, Rogaška Slatina


Na prostoru stare romanske cerkvice, ki se prvič omenja leta 1304, je bila leta 1866 zgrajena današnja neoromanska župnijska cerkev. Temeljni kamen za novo cerkev je posvetil škof Slomšek, ki je gradnjo zelo vzpodbujal. Novo cerkev je blagoslovil knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik 16. oktobra 1964. Pri gradnji cerkve so pomagali tudi gostje zdravilišča (škofa Strossmayer in Slomšek) in domačini, zgradili so jo po načrtih Jožefa Schöbla iz Graza. Tloris cerkve ima podobo križa. V notranjosti so trije oltarji, glavni oltar sv. Križa in stranska, posvečena Materi Božji in sv. Jožefu. Staro cerkev so še pred gradnjo nove porušili, njena oprema, razen orgel in monštrance, se ni ohranila.
V arhivu nadžupnije sv. Križa so se ohranile nekatere zanimive podrobnosti. Med drugim piše, da je veliko domačinov dočakalo 100 let, kar pripisujejo stalnemu pitju slatine.

Cerkev Sv. Marija Vnebovzeta v Tržišču

Poznogotska cerkev je opremljena z baročno opravo. Dali so ji ime Marija Želja, ker je v starih vodnikih Tržiška Marija opisana kot priporočnica pri srčnih zadevah. Veliki oltar je mojstrovina delavnice Mersi iz Rogatca. Tudi stranska oltarja sodita med tako imenovane zlate oltarje, kar nakazuje, da so skoraj vse cerkve v okolici Rogaške Slatine plod lokalne ustvarjalnosti. Cerkev Sv. Marije v Tržišču je končna točka skoraj 200 let stare, najbolj priljubljene sprehajalne poti obiskovalcev zdravilišča, ki vodi iz središča zdravilišča preko Janine na osamel hribček do romarske cerkvice.

Cerkev Sv. Mohor in Fortunat, Male Rodne


Poznogotska cerkev v zaselku Male Rodne južno od Rogaške Slatine je bila zgrajena konec 15. stoletja. Strokovnjaki trdijo, da je znamenita predvsem zaradi zlatega oltarja, ki je eden lepših v Sloveniji. Glavni oltar iz leta 1691 sodi v niz pozlačenih oltarjev, značilnih za alpske in predalpske dežele.

Grilova kapela na Boču

Stoji na pobočju Boča v Cerovcu. V začetku 30. let prejšnjega stoletja je gospodar na Grilovi domačiji Miha hudo zbolel in se zaobljubil, da bo v primeru ozdravitve postavil kapelico. Ker so bile prošnje uslišane, je to tudi storil in v bližini doma postavil lepo stavbo, ki je kmalu postala znana kot Grilova kapela. Poznejši čas je prinesel propad kmetije, ki je tudi prešla v druge roke, a kapela je ostala Grilova in tudi zelo obiskana, saj tod mimo vodi pot iz Cerovca proti Boču, ki jo prehodi veliko domačinov in drugih pohodnikov.

Cerkev Sv. Trojica, Prnek

Cerkev so najverjetneje zgradili konec 16. ali na začetku 17. stoletja. Je preprosta kamnita stavba z bogatim zlatim oltarjem in prižnico s kipi evangelistov in Kristusa. Okrog cerkve je pozidan zid in stolp, kar kaže na to, da je bil v času turških vpadov tukaj ograjen tabor. Od leta 1823 je pod cerkvijo pokopališče in je zato ta cerkev pokopališka.

Župnijska cerkev Sv. Marije - Čenstohovske Matere božje v Kostrivnici

Baročna cerkev z izredno členjenim tlorisom je bila zgrajena leta 1768. Strokovnjaki jo uvrščajo med stavbe z gibljivo fasado in prav tako razgibano notranjščino, kjer vas bo prevzela sredi žarkov okvirjena romarska podoba čestohovske Marije, ki so jo leta 1750 prinesli s Poljske. Oltar so leta 1784 prinesli iz mariborske Alojzijeve cerkve. Naredil ga je mariborski kipar Jožef Holcinger, ki sodi v sam vrh slovenskih baročnih ustvarjalcev. Cerkev ima 5 oltarjev, glavnega in 4 stranske, ki jih je leta 1859 izdelal Franc Kotnik.

Cerkev Sv. Marjeta nad Glažuto

Cerkev je skromna poznogotska podružnica, ki je bila v 17. stoletju verjetno malo predelana. Preprosta zunanjščina in notranjščina jo povezujeta z ljudskim stavbarstvom. Pod cerkvijo je nekoč stala tako imenovana Glažuta, ki jo je ustanovil Grof Attems. Iz gozdov nad cerkvijo so izkoriščali les v te namene in kamen, ki so ga domačini imenovali »špehar« in so ga topili za steklo. Steklo je bilo izrecno rjave in zelene barve in so ga uporabljali predvsem za izdelavo steklenic za kislo vodo.

Cerkev Sv. Miklavž na Ravnem pod Bočem

Cerkvico obdaja krajinski park Boč z zaščitenimi in redkimi rastlinami. Pozidana je bila verjetno v začetku 16. stoletja. Njeno skromno kamnito zidavo bogati prav tako kamnita skrilasta streha.

Cerkev Sv. Lenart, Drevenik


Cerkvica nad vasjo Kostrivnica, ki je naslonjena na pobočje sredi vinogradov in sadovnjakov, je bila pozidana v 14. stoletju na pobudo celjskih grofov. Krasijo jo tipične prvine gotskih podeželskih kapel. Tudi tu gre za sožitje gotske in baročne ustvarjalnosti. Pot do cerkvice je enostavna in vodi od središča vasi mimo osnovne šole. Cerkev je najstarejša v Občini Rogaška Slatina.

Cerkev Sv. Rozalija, Gabernik

Postavili so jo leta 1862, blagoslovil jo je škof Slomšek, ko se je vračal iz slatinskega zdravilišča. To je bilo škofovo zadnje bogoslužno dejanje. Cerkev krasijo bogat in kvaliteten glavni oltar in dva stranska, ki sta prav tako iz 18. stoletja.

Župnijska cerkev Sv. Florijan

Zgrajena je bila leta 1658, leta 1930 so jo obnovili in od takrat nima več prave umetnostnozgodovinske vrednosti, izjema sta baročna stranska oltarja in podoba sv. Martina, ki jo je naslikal Rogačan Anton Lerchinger.

Cerkev na Ložnem – cerkev sv. Marije Loretto

Cerkev je baročna, s sredine 18. stoletja in ima tri oltarje. V 19. stoletju jo je poslikal freskant Tomaž Fantoni, ki je tudi avtor dveh oltarjev. Z vrha grebena se razteza čudovit razgled proti jugu na Posotelje, cerkev pa slovi tudi po starih lipah, ki rastejo blizu nje.