Rogaška Slatina Dobro počutje, sprostitev in zdravje iz izvira

Rožni park
 

Rogaška skozi čas


Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance.




Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572, poznali številni domačini, pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Peter Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške in ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini farne cerkve sv. Križa. Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode.
Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in prvega stalnega zdravnika. Tega leta so v zdravilišču lahko zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov. Počasi je naraščala tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijskih deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in celo Egiptu. V zlati dobi, ki je sledila, so se tukaj vrstili obiski članov mnogih vladarskih družin, med katerimi lahko izpostavimo družine Habsburg, Bonaparte, Bourbon, Obrenović in Karađorđević, pripadniki visokega plemstva kot so bili Windischgraetzi in Liechtensteini ter mnogi drugi pomembni gostje, med njimi škof Strossmayer in veliki angleški popotnik Richard Burton.
Izbrano zdraviliško publiko, ki je imela bogato družabno življenje, so zabavali vrhunski umetniki, med katerimi je bil tudi madžarski pianist Franz Liszt.
Na začetku 20. stoletja so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja iz Karlovih Varov, dr. J. Knetta, našli takrat najbolj mineralizirano vodo, ki so jo poimenovali Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija je edinstvena zdravilna mineralna voda, ki kurativno in preventivno pomaga pri presnovnih boleznih in diabetesu.


Izjemna urbanistična zasnova zdraviliškega kompleksa v Rogaški Slatini, ki je bila speljana že v prvi polovici 19. stoletja, predstavlja široko klasicistično parkovno os, obzidano s palačami ter Templjem. V parku so ustanovitelju zdravilišča, štajerskemu deželnemu glavarju grofu Ferdinandu Attemsu, leta 1828 postavili spomenik, ki danes velja za najbogatejši figuralni klasicistični spomenik v Sloveniji. Leta 1952 so prav tukaj naredili prvo globinsko vrtino v Sloveniji, mineralna voda, danes poimenovana Donat Mg, pa je Rogaško Slatino vseskozi ohranjala kot največje in najbolj znano zdravilišče v Sloveniji in širom po svetu.

Legenda o legendarni vodi – o Pegazu

Legenda o nastanku Rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v barokrezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na mestu blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, kjer je Pegaz z udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene. V rogaški legendi pa Apolon pravi: »Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene rogaški vrelec, ki je pred teboj.«
Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in simbol občine Rogaška Slatina, saj je upodobljen na občinskem grbu, v neposredni bližini zdraviliškega jedra pa je bila leta 2008 postavljena Pegazova ploščad.

        


Kronologija


1676 najstarejša hiša, kasneje Stara direkcija, gradil graščak Courty
1732 postavljen kip sv. Nepomuka
1810 prvo slatinsko kopališče Badehaus, porušeno 1903
1811 prva slatinska polnilnica, porušena 1852
1812 prvi Zdraviliški dom, porušen 1856
1819 paviljon Tempel (bivša pivnica mineralne vode, opuščena 1908)
1828 Attemsov spomenik, na današnje mesto pod Hotel Aleksander postavljen 1991
1828 odkrit Gozdni vrelec (vrelec pod Janino)
1843 hotel Syria s kopališčem Strya I
1844 pokrito sprehajališče Vandelban, porušeno 1981
1844 drugi Zdraviliški dom, uničen v požaru 1910
1848 Strossmayerjev dom (danes Hotel Strossmayer)
1851 Slatinski dom (Vila Moller), danes Hotel Slatina
1855 Zagrebški dom s polnilnico, 1905 hotel, prenova hotela 1988 (danes Hotel Zagreb)
1861 ledenica (nad Tržaškim domom, danes razgledišče)
1862 nova cerkev sv. Križa
1877 vodomet pred Zdraviliškim domom
1904 secesijska Hidroterapija, ni več v funkciji
neoromanska kapela sv. Ane, prenova 1926 arhitekt Plečnik
1905 secesijski Ljubljanski dom (Grazerheim), danes Aparthotel Ljubljana
1906 secesijski Hotel Soča, danes Hotel Aleksander
1098 secesijski Hotel Trst (Beli Križ)
1910/1912 tretji Zdraviliški dom/Prizidek k tretjemu Zdraviliškemu domu (danes Grand hotel Rogaška)
1914 Železničarski dom - hotel Občinski dom (danes sedež Občine Rogaška Slatina)
1917 Beograjski dom – danes Vila Golf
1925 vremenska hišica
1938 hotel Slovenski dom (danes Hotel Slovenija)
1954 spomenik NOB v centralnem parku, arhitekt Vinko Glanz
1964 nova 12 nadstropna Terapija
1967 nova pivnica mineralnih vod
1972 nova polnilnica
1974 hotel Donat (danes Grand hotel Donat)
Športno-rekreacijski center (danes Grand Slam hotel)
1982 hotel Sava (danes Grand hotel Sava)
1983 spomenik Borisu Kidriču
1990 Rogaška Slatina proglašena za mesto, ureditev smučišča na Janini z žičnico

Vir: Vardjan, Franc: Rogaška Slatina Sprehod skozi čas (njene zgradbe in parki), 2004.